UVOD

V moji prvi knjigi Zmenek z usodo, ki sem jo napisala leta 2002, sem obljubila, da se bom tematiki
novodobnih otrok globlje posvetila. Ta moja silna želja po uvidu in spoznavanju novodobnih otrok, katerih avra se razlikuje od drugih, se je končno uresničila. Potrebovala sem več kot dvajset let, da sem preko osebne prakse in različnih terapevtskih tehnik našla zadovoljive odgovore, ki sem jih potrebovala zase, pri vzgoji svojih otrok, pa tudi pri nudenju pomoči klientom. Na poti raziskovanj teh novodobnih biserov sem našla mnogo več kot to, kar sem iskala. Številne tehnike sem opustila, ker niso imele bistvenega učinka ali pa niso nudile temeljitih odgovorov, in se priučila novih načinov, bolj prilagojenih sodobnemu človeku.

Zdravilna hipnotična regresija in progresija sta moja dva bisera, ki sta se rodila kot stranski produkt raziskovanja indigo, mavričnih in kristalnih ljudi. Bila sem vodena s strani svojih spiritualnih vodnikov in pojavil se je učitelj. Bila sem resnično pripravljena na učenje. Saj veste, kako se glasi znan pregovor: »Ko je učenec pripravljen, pride učitelj.«
Bilo je leta 2007. Vodila sem delavnice kristaloterapije in organizirala Sweat Lodge (indijansko potilnico) s pravim navahovskim šamanom iz Arizone. Imenoval se je Richard Manson, saj je bil državljan ZDA, njegovo pravo ime (kakor se je sam predstavil) pa je bilo »Tisti, ki gleda nazaj«. V njegovem jeziku se je imenoval Natonkontsakes. Svoje pravo ime je izgovoril z izredno močnim žarom in s poudarjeno besedo »nazaj«, tako da sem v tem imenu začutila ponos, čeprav pomena gledanja nazaj takrat še nisem razumela. Razmišljala sem o njem in njegovem rojstnem, se pravi neameriškem imenu in pomenu le-tega, pa tudi o skrivnostnem ponosu, ki ga je izrazil ob izgovorjavi – torej ob »Tistem, ki gleda nazaj«. Intuitivno sem čutila, da se v tem skriva globlji pomen, ampak takrat, kot rečeno, še nisem razumela bistva in globljega sporočila »pogleda nazaj«. Z drugimi besedami, nisem dojela smisla pogleda v preteklost. Preteklost nam je že znana, zakaj bi torej gledali nazaj, če pa imamo oči, ki gledajo naprej. Mnogokrat sem tudi slišala stavek, da naj pozabim na preteklost, ker je ni več, ker ni več pomembna. V tistih letih sem na lokalni televiziji vodila oddajo s pogovori v živo z naslovom Sašine vizije, ki je bila zelo odzivna. Prvič v življenju sem občutila nekakšno slavo, saj so skorajda vsi vedeli zame, tako trgovke, natakarice kot tudi bančne uslužbenke. Skratka, kjer koli sem se pojavila, sem že bila »znana«.Torej: po eni strani so bile tu Sašine vizije (Saša kot okrajšava za Aleksandro) in vizije kot uvidi v prihodnost, po drugi strani pa je v moje življenje kot nekakšen paradoks vstopil pomemben lik, ki je s svojim imenom sporočal, da »gleda nazaj« oziroma da ima pogled, ki je obrnjen nazaj.

Na delavnicah kristaloterapije sem poudarjala pomen prizemljitve in sporočilnosti kristalov. Slednji so plod poroke med materjo Zemljo in nebeškim, božanskim očetom. V sebi namreč združujejo fizično otipljivo vrednost in nekakšno božansko energijsko moč. Ker sem že bila žena in mati trem otrokom, sem se počutila dovolj prizemljena, ampak še zmeraj ne dovolj povezana z materjo Zemljo, zato mi je bil ta praktični obred v osebno korist. Vsak mesec sem vodila novo skupino in vsaka delavnica je bila edinstvena in prijetna izkušnja. Reč je delovala zdravilno tudi name. Moje osebno doživetje mi je pomagalo v precej večji meri kot samo pasivna meditacija in ponavljanje svetih manter. Povezovanje z materjo Zemljo v potilnici, vonj zelišč, petje, bobnanje in sproščen pogovor, kot nekakšna sproščena »spoved«, so botrovali mnogim uvidom in kreativnim idejam. Prve globlje uvide sem prejela prav v tem čudovitem prečiščevalnem obredu. Nekako sem slutila, da je ravno to tisto, kar dejansko potrebujem. Gre za obred prizemljitve ter varnega duhovnega in telesnega čiščenja, mnogim ljudem pa predstavlja tudi doživetje sveta izven nam znane materije. Razmišljanje staroselcev, da je Veliki duh (bog, stvarnik, kreator) prisoten povsod in v vsem, mi je dalo misliti. Veliki Duh je v vsaki rastlini, prebiva v vsaki živali in vsakem človeku. Vsepovsod je, tako v tem, kar imenujemo živa narava, kot tudi v tistem, kar razumemo kot neživo naravo. Celo kamni lahko »govorijo« svojo zgodbo. Če jih segrejemo na visoko temperaturo, postanejo tako žareči, kot so bili v času nastajanja matere Zemlje. Postanejo vroči, kot je še vedno vroča notranjost Zemlje. Gre za občutek, kot da bi bili vrnjeni nazaj v »maternico«, kot da bi od tega trenutka dalje začeli znova, s polno močjo, očiščeni in regenerirani.

OPOMBA: V regresiji sem se večkrat vrnila v preteklost, tudi v čas pred rojstvom, in s tega stališča lahko rečem, da je primerjava izkušnje v materinem telesu z indijansko potilnico precej relevantna. Gospod Manson, ki je izvajal ta obred, je v meni prepoznal potencial, zato sem dobila častno mesto v potilnici, sloviti »medvedji sedež«. Sedela sem nasproti njega, tako da sva se še bolj povezala. Minevala so leta in moje vizije, ki sem jih posredovala medijem, so bile čedalje natančnejše in imele so globlji smisel. Bila sem že prava TV zvezdnica (kot rečeno, oddaja Sašine vizije je imela odličen ogled), zato sem bila deležna mnogih intervjujev v najrazličnejših revijah in časopisih). Vedela sem, da sem na dobri poti, obenem pa sem se zavedala tudi tega, da še zdaleč ne vidim vrha, po katerem sem tako zelo hrepenela. Minilo je nekaj let in v tem času sem se posvečala družini, v glavnem trem majhnim otrokom, ki so mi bili sicer v veliko veselje, obenem pa čedalje večja uganka, saj sem raziskovala tudi njihove dušne kvalitete.
Ob tej materinski vlogi se je v meni znova prebudila zavest o indigo, kristalnih in mavričnih otrocih. Kontaktiralo me je veliko staršev in njihova vprašanja so se nanašala tudi na značilnosti njihovih otrok. Nekateri so bili alergični na določena živila, spet drugi niso dobro prenašali klasičnega šolskega sistema in so se upirali. Njihovi starši so iskali vzgojne nasvete in ideje. Povezovala sem se s spiritualnimi vodniki za konkretno vodstvo pri spoznavanju duš in za potrebe mojih strank, raziskovala sem dušno preteklost staršev in otroka ter posredovala navodila za usmeritev.

Če hočeš razumeti sedanjost duše, se moraš poglobiti v njeno dušno zgodovino, v preteklost,« sem jasno zaslišala glas mojega duhovnega vodnika. Nekaj dni zatem me je poklicala prijateljica šamana Richarda in me razveselila z dobro novico. Omenila mi je, da me želi spoznati njuna prijateljica, ki poučuje o astralnih potovanjih.
 Presenečena 
sem sprejela ponudbo. Pravzaprav je šlo za tisto, kar sem si vedno želela. To znanje sem že nosila v svoji duši, zdaj pa je čakalo na to, da vzklije kot seme ob primernih zunanjih okoliščinah. Preko hčerke šamana iz plemena Navaho in matere belke iz Arizone (ZDA) sem se usposobila za izvajanje hipnoze. Tovrstno znanje sem prinesla v Evropo in odziv prvih klientov je bil izjemno dober. Na ta način smo zacelili številne čustvene rane in mnogi ljudje so lahko na novo ter bolje zaživeli. Med najpogostejšimi travmatičnimi izkušnjami, ki so ljudem pustile posledice v sedanjosti, so bili strah pred spolnostjo (frigidnost, impotenca ali prehitri izliv), dvom o starševski vlogi, strah pred tem, da bi imeli otroka, depresija in anksioznost, alergije, kronične bolezni in ponavljajoče se zdravstvene težave, pa tudi težji primeri, kot npr. avtoimune bolezni, levkemija in rak. Ko se človek sreča z boleznijo, se sprašuje: »Zakaj? Zakaj se mi to dogaja? Kaj sem naredil narobe?» Če ni razumnega razloga za nastanek težave v tem življenju, gre zagotovo za korenski vzrok v enem izmed prejšnjih življenj,« mi je prišepnil moj vodnik, ki me je spremljal ves čas  usposabljanja in prakticiranja. Pojem reinkarnacije se je v naši zahodni kulturi tako močno prijel, da sem prav prijetno presenečena.Nekateri moji klienti so preko hipnotične regresije dosegli preteklost sedanjega življenja, saj so imeli veliko dela s čiščenjem travm iz otroštva in mladosti, drugi pa so »potovali« v pretekla življenja. Je pač tako, da zmeraj odpotujemo tja, kjer je največ čustvene bolečine, se pravi tja, kjer je potrebno celjenje. Včasih za to zadostuje ena sama seansa, včasih pa je potrebno več časa, torej več srečanj. Vse je odvisno od klienta in njegove dušne preteklosti. Vsaka moja nova izkušnja regresije je bila edinstvena. Na sebi sem jo velikokrat preizkušala.
Na ta način sem lahko odpotovala v čas pred svojim rojstvom in doživela sebe v materinem telesu, kjer 
nisem videla skoraj ničesar, pa tudi nazaj do življenja v srednjem veku, kjer sem bila obsojena zaradi čarovništva in sem zgorela na grmadi … V svojem dušnem potovanju preko hipnotične regresije sem se doživljala v vlogi indijanskega poglavarja, šamana oziroma zdravilca. Dve življenji pred tem sem bila nek vpliven moški, pisatelj, ki je varal ženo, še prej pa ženska v vlogi svetovalke oziroma jasnovidke neke kraljeve družine v Italiji. Predelala sem tudi več nepomembnih življenj, v katerih se ni zgodilo nič posebnega, pa vendar so imela zame nek smisel. Eno takšnih je bilo moje življenje na podeželju. Bila sem ženska, katere naloga je bila izključno skrb za otroke, kuhanje in delo na kmetiji. Nisem imela hobijev, še brati nisem znala. Moja edina takratna dolžnost je bila vzgoja otrok, pridelava hrane, kuhanje in podobno, skratka, skrb za preživetje. Pa vendar je tudi takšno, na prvo žogo »nepomembno« življenje smiselno. Nepomembno življenje pravim takrat, kadar se v takem življenju ne zgodi nič posebnega, nič drastičnega, kadar ni posebnih uspehov, pa tudi ničesar hudega. V enem izmed takšnih »nepomembnih« življenj sem zavidala svojemu možu, ki je bil uspešen trgovec. Delal je cele dneve, veliko je zaslužil in imel veliko prijateljev, vabil jih je domov na gostijo … Počutila sem se kot njegova senca. Če me je kdo častil oziroma mi izražal spoštovanje, je bilo to zgolj zaradi mojega moža oziroma po njegovi zaslugi.
Tisto »nepomembno« življenje me je naučilo nečesa velikega in pomembnega. Odkrila sem namreč, da imam lahko tudi kot ženska povsem zadovoljivo kariero, ne da bi se morala odpovedati materinski vlogi in družinski sreči. Prav tako življenje sem potrebovala, da sem lahko opustila idejo, da to dvoje nezdružljivo.

 Posledično sem si za naslednje življenje pripravila boljši načrt. Ponovno sem se rodila v ženskem telesu in postala učena ženska, kasneje celo kraljeva svetovalka in jasnovidka, ob vsem tem pa uživala tudi radost družinske sreče. V hipnotični regresiji ponavadi obiščemo domnevno nepomembna življenja, ampak tudi ta imajo svoj namen in lekcijo. Smiselno sporočilo odkrijemo prav preko tega dvojega, kakor boste lahko prebrali v nadaljevanju. Moja hipnotična regresoterapija je zasnovana tako, da klienta popelje v najprimernejši kraj in čas, kjer bo našel tisto, kar je sposoben dojeti, razčistiti in ozdraviti. V hipnozi sem nekajkrat doživela življenje, ki ga nikakor nisem razumela, obenem pa nisem vedela niti tega, ali sem sploh v svoji dušni preteklosti (oziroma kje sem sploh pristala).

To dušno potovanje je bilo, za razliko od prejšnjih (samostojnih), nekaj posebnega, zares izjemnega. Bilo je podobno, kot da sem v raju. Na vprašanje, kje sem, sem odgovorila, da sem v ozvezdju Oriona in da nad mano letijo okrogla zračna plovila. Čudovito je, vse je kot v filmu. In takrat se je vmešal gospod Neumni in mi prišepnil: »To je znanstvena fantastika.« Padla sem pod njegov vpliv in seansa
je bila prekinjena. Nisem več prejemala uvidov.

OPOMBA: Ego imenujem tudi »gospod Neumni«, saj ne razlikuje med resničnim in lažnim alarmom, kadar se vmeša v našo podzavest.
Kasneje sem dojela, da se je moj ego oglasil zato, ker sem se prestrašila, saj nečesa tako lepega nisem bila vajena. 
Mimogrede: ego je del naših obrambnih mehanizmov in včasih odklanja nekaj, kar je novo, saj to dojema kot potencialno nevarnost. Z drugimi besedami: naš ego je kot pes čuvaj, ki včasih laja na mimoidočega neznanca, misleč, da je nevaren, četudi ni. Naš pes čuvaj lahko laja tudi na poštarja. Skratka, ego imenujem »gospod Neumni«, ker v resnici ni dovolj brihten, da bi ločil resnično ogroženost od namišljene. Bila sem presenečena, ker sem mislila, da gre za potovanje v prihodnost in ne v preteklost, zato se temu »rajskemu, čarobnemu življenju« precej časa nisem upala posebej posvečati. Sedaj vem, kaj me je zaustavilo pri tem raziskovanju. Ustavil me je moj »sprogramirani« um. V šoli so nas namreč učili, da je človek nastal tako, da se je iz opice razvil v jamskega človeka in potem počasi napredoval. Pa da smo sedaj najrazvitejša civilizacija, kar jih je bilo kdaj koli na Zemlji. Kako nas um hitro zavede! Um je odlično programiran del naše osebnosti, zato delujemo po vanj »naloženih programih.« V mnogih primerih smo lahko tudi v hipnozi priča prestrašenemu delu osebnosti, torej egu oziroma našemu umu, ki nas zelo ovirata. Tudi sama sem se srečala s takšno oviro in se naučila, kako jo uspešno odstraniti. Uh, potrebovala sem kar nekaj let in pravo spodbudo, da sem ta naučeni mentalni nivo opustila, se soočila s svojim prestrašenim egom in bila pripravljena odkrivati globlja spoznanja o »čarobni futuristični deželi« z drugega planeta. Spodbudo za nadaljnje raziskovanje sem prejemala preko klientov, ki so doživeli podobno »čarobne« uvide. Kot da bi bili poslani preko neke višje sile, so me najemali takšni ljudje, ki so eden za drugim padali v abstraktne dežele izven našemu razumu poznanih krajev. Mnogi so doživljali videnja kot izznanstvenofantastičnih filmov.

Opravila sem veliko terapij s klienti, ki so šli v dušno preteklost in ne v prihodnost, kot sem sprva domnevala. Drugače povedano, moj način vodenja v dušno preteklost je deloval pravilno. Napaka je bila le v mojem dvomu, ki so mi jo pomagali razjasniti prav moji klienti.
Zgodbe in izkušnje mojih klientov so v veliki meri pripomogle k temu, da nisem več dvomila v svoje delo. Ko sem odpravila dvom, se je moje raziskovalno delo pričelo zelo hitro odvijati v smeri moje namere po odkrivanju »posebnih duš« in življenj, pa tudi izvenzemeljskih izkušenj. Moj namen raziskovanja indigo, mavričnih in kristalnih duš se je približal cilju. Pozitivno presenečena
sem ugotovila, da sem na tej poti našla mnogo več uporabnega in zanimivega, kot sem si sprva predstavljala. Od leta 2007 pa vse do leta 2022, ko je bila ta knjiga že zasnovana, so ti ljubi novodobni otroci odrasli. Mnoge sem spremljala že preko stika z njihovimi starši in jim z usmeritvijo preko spiritualnega vodstva v marsičem pomagala. Danes je med njimi veliko uspešnih podjetnikov, nekateri so celo dokončali podiplomski študij, čeprav zaradi uporništva v srednji šoli niso delovali kot obetavni učenci. Indigo, kristalne in mavrične ljudi imenujem »zvezdne« duše, saj je, sodeč po mojih novih terapevtskih izkušnjah z njimi, njihova dušna matrica prvotno ustvarjena za bivanje na nekem drugem planetu ali zvezdi. Njihova prva inkarnacija se je začela izven našega planeta, zato so težje prilagodljivi na tuzemeljsko življenje. Mnogi med njimi so tu s posebnim poslanstvom: širiti višje znanje, prinašati novo tehnologijo in izumljati z namenom izboljšanja kvalitete bivanja na Zemlji. 
Vsak človek, vsak klient je zgodba zase in nikoli natančno ne vem, kaj se bo dogajalo med terapijo. Gre pa vsakič za zelo zanimivo doživetje. Obožujem presenečenja, rada raziskujem in se ob tem učim. Zelo me je fasciniral dogodek, ko je klientka namesto v preteklost preskočila v prihodnost. Na tej podlagi sem začela proučevati progresijo, da bi lahko videla v dušno prihodnost, kar bi mi pomagalo pri sedanjem načrtovanju in ovrglo vsak dvom o regresiji in progresiji. Se pravi, da teh dveh pojmov ne bi več zamenjevala s podobami iz znanstvenofantastičnega filma. V tej knjigi boste izvedeli veliko reči o načrtih duše še pred rojstvom: kako duša načrtuje kraj in čas rojstva, kako si izbere »soigralce«, pozitivne in negativne like za svoje novo rojstvo, kako pripravi scenarij in kakšno vlogo imajo pri tem njeni spiritualni vodniki. V poglavju o progresiji pa se dotaknem tematike o prihodnosti. Čeprav menim, da je treba večino naše energije, pozornosti in delovanja usmerjati v sedanji čas, je smisel pogleda v prihodnost opogumljajoč za mnoge ljudi, ki se bojijo prihodnosti ali pa jih mučijo dvomi glede sedanjih odločitev, ki lahko vplivajo na prihodnji izid.
Vendar ponavljam: najprej 
razrešimo tisto, kar nas moti iz preteklosti, to sanirajmo in se soočimo z dogajanjem v sedanjosti. Šele potem lahko pokukamo v prihodnost.

Foto: Aleksandra in Manson

TRI DARILA OB NAKUPU KNJIGE SPOROČILO Z ORIONA

 Enoletni dostop do Meditacijske spletne sobe »Orion«,
 brezplačna udeležba na skupinski hipnotični regresiji 21.6.2024 ob 17.30 v Ljubljani –
Medno
 Brezplačni občasni webinarji z aktualnimi temami.
POMNI: Ponudba knjige z dvema dariloma je časovno omejena in jo lahko umaknemo v 24. urah.

Sedaj mi je jasno, da je pomembno znati »gledati nazaj«, se pravi, zaceliti pretekle čustvene rane in se zares opolnomočiti za to, kar hočemo ustvariti v tem trenutku. Bolj kot kdaj koli prej se zavedam, da je gospod Manson oziroma »Tisti, ki lahko gleda nazaj«, pomemben lik v mojem življenju. Zame predstavlja nekakšno odskočno desko, ki mi je pomagala pri odrivu v mojo sedanjost. Začutila sem spodbudo svoje duše za raziskovanje in razreševanje preteklosti, pa tudi celotno vrednost, ki jo nosi človeška preteklost in ki nam koristi kot popotniku v materialnem in duhovnem smislu. Dejstvo, da ste prebrali uvodni del knjige, govori o tem, da ste tudi vi dovzetni za spodbude vaše duše.

NAROČILO KNJIGE PREKO SPLETNE TRGOVINE: https://omgarden-shop.com/product/knjiga-v-ponudbi-pred-izidom-sporocilo-z-oriona/
NAROČILO KNJIGE PREKO SPLETNEGA OBRAZCA: https://www.omgarden.si/sporocilo-z-oriona/